vzveličenь, -i
adj.
etiam:
Br
HR
uzveličan, uzvišen, veličanstven, slavan
EN
great, magnificent, glorious
GR
δεδοξασμένος
LA
magnificus
v sili b(o)žskie troice uteže biti trihь mr’tvihь vzbuditelь vzveličenь Br Lab 151b Vat₆ 198d magnificus ⟧ prosl(a)v-lens Vat₁₉ 369a; kto podobanь tebê vzveličen’ v s(ve)t(i)ni BrPm 351a δεδοξασμένος magnificus Ex 15,11 Cant 4 ⟧ sl(a)vans PsLob 93v Par 48v BrAc 36c prosl(av)lens PsFr 125a; mirь umilenisь h(rsts) podae vsakomu vzveličenago tečeniê dobivši braviumь BrBar 418d cursus magnifici; prikazue veličnaê vladat(e)lь vzv(e)l(i)čeni dae slobod’ cr(ь)kvamь BrBar 418d magnificus.
- Exh.
A (uzveličen)