večernenь

večernenь, -i adj.
etiam:

vxčernenь, vxčxrnenь, vičernenь; abbrev. ve9črnenь, v9črnenь

Br i C Ivan
HR
EN
GR
LA

1. večernji, koji pripada večeri; in/for the evening; — vespertinus: tьgda prognêvav’ se o(tь)cь ego polemii stvori ego v tam’nê mêstê zatvoriti i vêčernenimi vrêmeni premaluju vspitêaše BrN₂ 496a včr’nenêmi Lab 145c vêčêr’nenimi Vb₄ 70c vespertinis horis ⟧ v(e)č(e)rnimi Vat₆ 194a.

2. koji pripada večernji; at vespers; — vespertinus; – ad vesperam pertinens (v. večerna sub 1.): navêčamo da an(tipon)i jutr(ь)nni i v(e)č(e)rneni sь svoimi ps(al)mi i b(e)rši govore se BrVO 258c 126b vêčêr’neni N₂ 61a v(e)č(e)rnni Pm 63c; gl(agol)jut se … i tako an(tipon)i jutr(ь)nni i v(e)č(e)rneni BrVO 91a; takoe prostih’ d(ь)ni jutr’nni v(e)č(e)rneni (sc. antiponi) tižde gl(agol)jut se BrVO 102c;

večernenaê godina hora vespertina: po vičer’nenoi god(i)nê na m(o)l(i)tvь grediše CIvan 151v.

Exh.

Cf.

večerni