vzbraniti

1. kogo braniti, štititi (koga); defend, protect; — repugnare, defensare: slu(gi moe) vzbranili bi me i ne prêdanъ bih’ tebê FgNic 1d ministri mei utique repugnarent cf. J 18,36; iže edinu volju i đêlanie v g(ospod)ê is(u)h(rъst)ê rêše ili prop(o)v(ê)đêše … ili iže vzbranili bêhu BrN₂ 438c vzbranili bihu Pm 227b qui … defensaverint.

2. čto (vel inf.), komu čto (vel inf.) braniti (komu što), zabraniti (komu što), spriječiti, onemogućiti; forbid, hinder; — κωλύειν, ἐγκόπτειν, ἐμποδίζειν, ἐπιτιμᾶν; prohibere, interdicere, vetare, impedire, pugnare: teplotno vrême … gl(agola)ti mi o ispravleni sl(o)vesъ s(ve)tago e(van)ĵ(eli)ê dlъgimъ kъšneniem’ zapinajuĉi mi vzbrani BrVO 330d N₂ 178d Pm 154c prohibuit ⟧ vbrani Vat₅ 161c; ne bê vzbrane imъ vzvratiti BrVO 450a ne bê iže vzbranil’ bi N₂ 257c οὐκ ἦν ὁ κωλύσων αὐτόν non erat qui prohiberet eum; rai est’ h’ (sic!) komu is(us)u poznanomu iti po puti po nemže grem’ v’zbranismo sebê BrVO 75b vzbraniasmo (sic!) sebê Vb₁ 58b v’zbranihomъ sebe N₂ 46c prohibemur; êko množiceju hotêh’ priti k vamъ i v’zbraneno mi b(i)si BrVO 81d Vat₅ 50d Pm 51c ἐκωλύθην prohibitus sum R 1,13; b(ê)še imъ vzbraneno vsako piti davati se BrN₂ 373d omnis potus penitus est interdictus; piĉu vzbranenu v’kušajuĉe otstupihom’ BrVO 75b Vat₅ 45d N₂ 46c Bar 127a cibum vetitum gustando discessimus; kto vi v’zbrani istinê pokoriti se BrVO 124d τίς ὑμᾶς ἐνέκοψεν … μὴ πείθεσθαι quis vos impedivit … non oboedire G 5,7; and’rêi ubo molaše ljudi da ne v’z’branili bi muki ego BrN₂ 384a ut non impediret ⟧ da ne opotikali bi Vat₁₉ 256c Bar 295a; ne počiše êko mneče popirati i vzbr(a)niti sl(a)vê b(o)žii PsFr 5d ἐμποδίζειν τῇ δόξῃ τοῦ θεοῦ CommPs 7,6; snêstъ i sberetъ i ne vzbranite ei BrVO 464c οὐκ ἐπιτιμήσετε αὐτῇ colligentem nemo corripiat Ru 2,16; eda vodi kto vzbraniti možet’ da ne kr’stet se si MVat₄ 127b μήτι … δύναται κωλῦσαί τις numquid … quis prohibere potest A 10,47 ⟧ vzbranati Lab 106c; v’se eže prosi ne vzbranitъ emu CVinod 29c; ni v’ mori bo kr’čeniê vz’brani bl(a)god(ê)ti d(u)ha s(ve)t(a)go PsFr 126a οὐδὲ … ἐκώλυσε τὴν χάριν CommHab 3,8 Cant 5; ne v’zbrani sl(o)v(e)se vъ vrême sp(a)s(e)niê i ne skrivai pr(ê)m(u)drosti svoee BrVO 375b Vb₁ 238b μὴ κωλύσῃς λόγον ne prohibeas sermonem Sir 4,23; se ustnama moima ne vzbranu PsLob 26r vz’branju Fr 36d Par 26v RitKlim 103r CPar 38r τὰ χείλη μου οὐ μὴ κωλύσω labia mea non prohibebo Ps 39,10; ot’ vsakogo puti zla vzbranihъ nogama moima PsLob 79v BrAc 29c ἐκώλυσα τοὺς πόδας μου prohibui pedes meos Ps 118,101; reku sêveru daždь i jugu ne vzbrani BrVO 28c μὴ κώλυε noli prohibere Is 43,6;

adj. ptc.: ne podobaetъ t(e)bê ženu imêti brata t’voego pobêĵaše pohotь c(êsa)ra držaše pri sebi vzbranenuju ženu brata svoego BrVat₆ 165a v’zbranenu Lab 119a.

3. kogo (čto) ot česo zaustaviti, zadržavati; stop; — κωλύειν, παύειν, συνέχειν; prohibere, arcere: v’zbrani êzikъ tvoi ot z’la CPar 31r παῦσον τὴν γλῶσσάν σου ἀπὸ κακοῦ prohibe linguam tuam a malo Ps 33,14; i vzbraneni biše dьždi s n(e)b(e)se MVat₄ 101b BrVO 135b καὶ συνεσχέθη ὁ ὑετός prohibitae sunt me pluviae Gn 8,2; sim. BrVO 139a Vb₁ 93c Vat₅ 67d Pm 68a N₂ 65c; – refl.: ne v’zbranim’ bo se ot naslêdovaniê h(rъsto)va upvaše BrVb₁ 39b neque enim arcendum se a conspectu Christi putabat.

4. komu boriti se protiv, napasti; fight against, attack; — πολεμεῖν; expugnare: sudi g(ospod)i obideĉem’ me i vzbrani boruĉem se sъ mnoju MVat₄ 77c CAc 70r PsLob 21r BrVO 91b πολέμησον τοὺς πολεμοῦντάς με expugna impugnantes me Ps 34,1 ⟧ prebori CPar 31v; – cf. vzbranati, vzboriti se, vzbrati se, prêboriti.

Interpres slavicus verisimiliter 3. sg. praes. verbi latini offendit cum defendit commutavit: smotri pinezi razdati eže meške svoemu brêmenevi svobod’-nimъ s’r(ьd)c(e)mъ vzbrani BrN₂ 490b Vat₁₉ 359a Vat₆ 183a cor liberum offendit.