izv’na

izv’na adv. et praep.

etiam zv-

BrN₂; CIvan Bč

1. adv. loci vani; outdoors, outside; — foris: g(ospo)d(i)ne poš’li ogan’ okol’ grada se­go … tudie pride oblak’ og’nenь i ostupi vasь grad’ okol’ z’vana poli zid’ CBč 40v πᾶσαν τὴν πόλιν ὡς τεῖχος; – fig.: eže ezikь zvana zvanit’ vnutrê že želenie čui da ne lênit se naslêdovati eže misalь krêpitь hv(a)leĉi BrN₂ 369b quod lingua foris personat.
2. praep. c. gen. izvan; outside of; — extra: pov(e)li se nagь pogresti êk(o)že i učit(e)lь sl(a)v’ni ego iz’vana cr(ь)kve v neiže ležaše sv(e)to t(ê)lo b(la)ž(e)n(a)go er(o)n(i)ma CIvan 160 in ecclesia.

Exh.

Cf. izv’n;, izv[n[, v[n[, v’n;, v’n;udu

A(izvȃna)