blagovolьnь . blagovolenь

– in functione praedicativa in forma indefinita etiam: naklono, dobrostivo, milo; benignly, lovingly; — benigne: očisti m(o)l(imb) te g(ospod)i umi naše bl(a)govol’n’ MVat₄ 147b bl(a)govolan Roč 121d benignus ⟧ bl(a)godêtanь Nov 148c Lab 127d; tvoimi da ne ostaviši bl(a)govolanь pomoĉmi MRoč 117d non destituas benignus auxiliis; slad’kimi pomasti cêlaše e bl(a)govolьn’ bl(a)godêt’ zaemaše BrVO 331c Vb₁ 209c bl(a)govolanь Vat₅ 162a benignum paradigma objicit; êko bl(a)govolanь g(ospod)ь ljudemъ svoimь PsLob 91v RitKlim 111v bl(a)govol’nь BrAc 35a bl(a)govolenь PsPar 84r εὐδοκεῖ κύριος beneplacitum est Domino Ps 149,4 ⟧ bl(a)govolit’ Fr 123c bl(a)gougodno e(stь) CPar 125r; moleniê moê nêsu dostoina na ti bl(a)gi stvori e bl(a)govolna (sic!) MVat₄ 271d fac benigne ⟧ blagovol’no Nov 268a; da i tebê budut’ blagovolna naša počeniê MVat₄ 26a Lab 230d Roč 219c ut tibi grata sint ⟧ vesela budutь Nov 28a;subst.: ot tvoihь bl(a)govolnih’ primi prinesenie MNov 110d;pro lat. decorus: têlom smislnimь i d(u)šeju bl(a)govolnoju svršivь zapov(ê)di tvoe MRoč 223a dušeju smišlenoju i têlomь bl(a)govolnimь RitSegn 43r anima rationali et corpore decoro.